Pregled majhne kapi v krvnih žilah možganov

Če ste imeli majhno možgansko kap, boste morda slišali, da ste imeli subkortikalno možgansko kap, možgansko možgansko možgansko kap, majhno kortikalno možgansko kap ali lakunarno kap. Majhno možgansko kap pogosto imenujemo tudi kap na majhni posodi, ker jo povzroči blokada ali krvavitev majhne krvne žile v možganih. Vsi ti izrazi so natančni opisi majhnih potez.

Pomen subkortikalne možganske kapi je, da gre za možgansko kap globoke podkortične možganske regije, v nasprotju s kortikalno kapjo, ki prizadene zunanjo možgansko plast ali možgansko skorjo. Medtem ko je subkortikalna kap na splošno majhna, lahko povzroči opazne znake in simptome. Učinki majhne kapi so odvisni od njegove lokacije v možganih.

Različne vrste majhnih kapi

• Notranja kapsula: Notranja kapsula, področje globoko v možganih, pošilja sporočila naprej in nazaj med višje delujoča področja možganov ter možgansko deblo in hrbtenjačo, zlasti sporočila, povezana z gibanjem. Notranja kapsula nadzoruje gibanja na nasprotni strani telesa. Možganska kap v subkortikalnem predelu lahko povzroči blago oslabelost, hudo šibkost ali popolno paralizo nasprotne roke ali noge ali obojega. Možganska kap, ki vključuje podkortični del možganov, redko vpliva na razmišljanje, presojo ali jezik. Možganska kap, ki prizadene notranjo kapsulo, je običajno posledica krvavitve ali blokade majhne veje desne ali leve srednje možganske arterije.
• Talamus: Talamus, tudi globoko v možganih, je središče za sestavljanje senzoričnih signalov iz telesa in njihovo pošiljanje na višja področja možganske skorje. Poškodba talamusa moti to sporočilo. Talamična kap lahko povzroči otrplost, mravljinčenje ali celo popolno izgubo občutka roke ali noge ali obojega. Desna stran talamusa oddaja občutek z leve strani telesa, leva stran talamusa pa občutek z desne strani telesa. Talamična kap je lahko posledica prekinitve pretoka krvi ali krvavitve veje desne ali leve srednje možganske arterije.
• Bazalni gangliji: Bazalni gangliji, drugo podkortikalno področje možganov, nadzorujejo sofisticirane funkcije, ki zahtevajo koordinacijo in gibanje gladkih mišic. Kap, ki prizadene bazalne ganglije, lahko povzroči simptome, kot so tresenje, trzanje ali tresenje, podobno Parkinsonovi bolezni.

Bela snov: Podkortikalna področja se pogosto imenujejo bela snov, ker se zdi, da so nevroni bolj beli kot siva možganska področja. Bel videz je posledica mielina, specializirane vrste maščobe, ki pokriva možganske in živčne celice, da jih zaščiti in izolira ter omogoča hitro in učinkovito potovanje električnih signalov.

Krvne žile, vključene v majhne kapi

Arterije prenašajo kri v možgane. Ko so arterije zamašene ali kadar je prekinjen pretok krvi, pride do ishemije ali pomanjkanja oskrbe s krvjo. V možganskem tkivu, ki trpi za ishemijo, poteka proces, imenovan infarkt, ki je kemična poškodba, ki je posledica ishemije.

Majhne kapi lahko povzroči krvni strdek, ki je posledica cerebrovaskularne bolezni ali embolus (potujoči krvni strdek) drugje v telesu. Podkortikalna možganska kap se običajno pojavi zaradi blokade majhne veje srednje možganske arterije, majhne veje sprednje možganske arterije ali majhne veje zadnje možganske arterije.

Včasih je subkortikalna kap posledica krvavitve (krvavitve krvne žile). Krvavitev je lahko posledica pretrgane krvne žile, krvavitve infarkta, imenovane hemoragična transformacija, ali raka, ki se je razširil v možgane. Pogosteje se kortikalna možganska kap spremeni v hemoragično možgansko kap kot subkortikalna možganska kap se spremeni v hemoragično možgansko kap. Drugi resni zapleti, na primer otekanje možganov in edemi, so manj pogosti pri subkortikalnih kapah kot pri kortikalnih kapi.

Beseda iz zelo dobrega

Čeprav so znaki simptomov majhne kapi lahko znatni, običajno niso življenjsko nevarni. Majhna možganska kap lahko na primer povzroči popolno oslabelost ene noge, vendar verjetno ne bo povzročila posledic, kot so napadi ali otekanje možganov.

Majhna možganska kap pa je pogosto prvi znak dejavnikov tveganja za možgansko kap. To pomeni, da boste morali poleg okrevanja po sami možganski kapi opraviti tudi zdravniški pregled, da vidite, zakaj ste doživeli možgansko kap. Večino časa je mogoče te dejavnike tveganja dobro upravljati, da zmanjšate tveganje za novo možgansko kap.

Z rehabilitacijo in obvladovanjem dejavnikov tveganja lahko dosežete maksimalno okrevanje in preprečevanje dodatnih kapi.