MOŽGANSKA KAP KOT VZROK ZA PARKINSONOVO BOLEZEN - MOŽGANI

Parkinsonova bolezen in parkinsonizem

Obstaja tudi druga podobna bolezen, imenovana Parkinsonizem, ki je stanje, pri katerem imajo ljudje nekatere simptome Parkinsonove bolezni, vendar sami nimajo Parkinsonove bolezni. Parkinsonizem se pojavi, ko se poškoduje ena ali več možganskih regij, ki so odgovorne za Parkinsonovo bolezen.

Eden od zgodnjih simptomov Parkinsonove bolezni je izguba občutka za vonj, ki se lahko zgodi leta, preden se pojavijo drugi simptomi. Simptomi Parkinsonove bolezni in parkinsonizma vključujejo tudi fin tremor, ki je zelo opazen v rokah in rokah in se zgodi, ko roke in roke mirujejo.

Poleg izgube voha in tresenja je Parkinsonova bolezen povezana z več drugimi fizičnimi simptomi. Drugi znaki in simptomi Parkinsonove bolezni so počasnost gibanja (bradikinezija), togost in posturalna nestabilnost. Drugi znaki Parkinsonove bolezni so bradikinezija (počasnost gibanja), otrdelost mišic ali togost in posturalna nestabilnost. Ti simptomi lahko hojo ali gibanje na splošno izredno otežijo in lahko povzročijo nenormalno držo telesa. Poleg tega imajo ljudje s Parkinsonovo boleznijo ali parkinsonizmom pogosto zelo malo izraza obraza, kar se običajno imenuje "zamaskiran obraz".

Območja možganov, ki sodelujejo pri Parkinsonovi bolezni in parkinsonizmu, se imenujejosubstantia nigrainbazalni gangliji. Parkinsonovo bolezen običajno povzroča počasi progresivna degeneracija teh dveh področij, ki nadzorujeta ritem in gladkost naših gibov ter tonus naših mišic. Ko se substantia nigra in bazalni gangliji degenerirajo, se začnejo tipični simptomi Parkinsonove bolezni da se pojavijo.

Nekatera zdravstvena stanja ali nenadne poškodbe substantia nigra ali bazalnih granlij so povezani z nastankom parkinsonizma. Ti pogoji vključujejo travmo glave, možganske tumorje, okužbe v možganih in možgansko kap. Simptomi parkinsonizma se večinoma pojavijo, ko pride do poškodbe ali poškodbe možganov, ne pa pri postopnem napredovanju, značilnem za Parkinsonovo bolezen.

Parkinsonova bolezen, ki jo povzroča možganska kap: vaskularni parkinsonizem

Kapi, ki vključuje substantia nigra ali bazalni ganglij, pravimo vaskularni parkinsonizem. Podobno kot pri drugih kapah škodo povzroča predvsem pomanjkanje oskrbe s krvjo v teh predelih možganov. Kapi, povezane s parkinsonizmom, praviloma pravijo kapi majhnih žil, saj običajno niso katastrofalne. Diagnozo kapi majhnih žil lahko potrdimo z diagnostičnimi testi, kot sta CT ali MRI možganov.

Običajno je potrebnih več majhnih kapi, da se pojavijo simptomi vaskularnega parkinsonizma, v nekaterih primerih pa lahko kapi majhnih žil povzročijo tudi vrsto demence, imenovano vaskularna demenca. Kot taka ni neobičajno, da imajo ljudje z vaskularnim parkinsonizmom tudi vaskularno demenco.

Zdravljenje vaskularnega parkinsonizma

Najpogosteje uporabljeni zdravili za vaskularni parkinsonizem sta L-dopa in amantadin. Vendar nekateri ljudje s parkinsonizmom ne doživijo bistvenega izboljšanja z zdravili. Nekateri preživeli možganski kapi, ki imajo vaskularni parkinsonizem, lahko s fizikalno terapijo izkusijo boljši nadzor nad mišicami, zato je treba pogosto preprečiti padce.

Če ste že imeli ponavljajoče se možganske kapi, ki povzročajo vaskularni parkinsonizem, boste morda v prihodnjih letih imeli več možganskih kapi, če ne boste ukrepali za zmanjšanje tveganja. Če imate torej diagnozo vaskularni parkinsonizem, je še posebej pomembno, da se posvetujete s svojim zdravnikom, da preprečite dodatne kapi. Pričakovati bi morali testiranje na dejavnike tveganja za možgansko kap in zdravljenje, da bi zmanjšali tveganje za možgansko kap.

Obstajajo tudi številni dejavniki življenjskega sloga, ki lahko pomagajo zmanjšati tveganje za možgansko kap, na primer zmerno gibanje in opustitev kajenja, če kadite. Pomembno je tudi prehranjevanje z zdravo prehrano: izvedeti več o zdravih oljih za kuhanje in izvedeti več o tem, kako holesterol vpliva na tveganje kapi.